Oj, blaženi Anton Martin v nebesih!
Iz naše majčkene Slovenije,
ki pel o njej v veseli si askezi,
pozdrav! Ker Vstali še nas ljubi vse!

In pel si, da kljub majhnemu številu
je naše mesto tam, k Vstalemu,
in da sledilo naj srce bi povabilu –
le greh je proti večno Ljubemu!

Oj, blaženi! Za vse dobrote: hvala!
Še zdaj njih sok med nas pretaka se.
In bliže večnosti nam je obala –
še malce bliže Vstalega Srce.