Prvi utripi adventnega časa v nas močno spodbudijo pričakovanje Novorojenega, ki prinaša edino resnično veselje vsakemu kristjanu. Zunanji svet nas z vsemi bleščicami in močnimi svetlobnimi učinki opozarja na božično-novoletno praznovanje, velikokrat pa na veseljačenje. Koliko svetlobe na vsakem koraku! Pa lahko tudi toliko temine in osamljenosti v tem blagoslovljenem milostnem času!

Ogledalo današnjega časa nam pokaže, da sodobni čas žal ni ustvarjen za trajajoča srečanja, za daljše pričakovanje, za globlje hrepenenje. Tisočeri opravki, prenatrpani urniki, hitenje v vsakem trenutku nam vsak dan praskajo dušo in vztrajno poskušajo ugašati hrepenenjske adventne sveče. Kristjan pa si želi in bi moral v adventnem času spremeniti obraz, začutiti vsako srečanje s prijatelji, znanci, bližnjimi kot novo srečanje, kot priložnost, da ustvarja drugačen nov prostor, kamor lahko stopata prava lepota čistega in trajajočega odnosa, v katerem hoče slišati pesem prave ljubezni in čutečega...