Ko se je v soboto,14. januarja, zvečer sestra Karmen ob 10.30 poslovila od prof. Marijana Smolika, ga je vprašala: »Kako pa ste kaj, gospod?« In profesor je odvrnil: »Sedaj mi je pa dobro.« S tema besedama se je poslovil s te strani življenja, saj je čez dobro uro in pol že prestopil prag večnosti. Gospod je v hišo svojega Očeta, v kateri je mnogo bivališč, vzel človeka, o katerem je prof. Rafko Valenčič zapisal, da je »duhovnik, teolog, liturgist, zgodovinar, raziskovalec slovenske verske in kulturne preteklosti, knjižničar, prevajalec in urednik, profesor in dekan Teološke fakultete«.

Pokojni se je rodil 3. septembra 1928 v Dobu pri Domžalah očetu Rupertu in Angeli, r. Grčar. Pri krstu so mu 5. septembra dali ime Marijan (po Mariji na mali šmaren), potem pa po očetu še Rupert in po materi Angelik. Sam je bil prepričan, da so starši s tem hoteli prositi za uč...