9. decembra 2017 je minilo tri leta od smrti profesorja Jožeta Toporišiča – človeka, ki je bistveno zaznamoval slovenistično jezikoslovje druge polovice 20. stoletja. Nepoučeni »ljudski glas« je pogosto pozornejši na prah, ki se dviguje za koraki pomembne osebnosti in ki ga čas hitro razžene, kakor pa na globoko delovno brazdo, ki jo je zapustila v stroki in ki je čas zlepa ne bo mogel zabrisati. Kako ob nastajajoči časovni oddaljenosti pripomoči k izostritvi profesorjeve večplastne človeške in strokovne podobe ter k izločanju mitskih primesi?

Toporišičeva človeška in strokovna rast je šla skozi dojemanje vrednot in konfliktov na poti fantiča iz tradicionalnega kmečkega okolja (Mostec pri Brežicah) v meščanski svet izobrazbe in duhovne rasti. Po tej plati je zanimiv njegov članek o podobni poti Jerneja Kopitarja iz repenjske srenje v Zoisov razsvetljenski krog, vendar je Toporišičevo pot neizbrisno zaznamovala neka izkušnja, ki je bila Kopitarju prihranjena – izostren občut...