Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Stomažani svojemu rojaku

Objava: 11. 02. 2017 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 10.02.2017 / 12:47

Stomažani svojemu rojaku

Naj tudi v imenu župljanov izrečem nekaj poslovilnih besed, ki pa naj zvenijo kot besede zahvale.

Naj tudi v imenu župljanov izrečem nekaj poslovilnih besed, ki pa naj zvenijo kot besede zahvale, da je prav iz našega kraja izšel tak velik človek, duhovnik, svetovljan in intelektualec. Toda gospod Drago Klemenčič je vedno bil naš, Stomažan, pa čeprav ga je pot zanesla v svet. Vedno se je rad vračal domov: kot semeniščnik, bogoslovec, kasneje pa tudi kot duhovnik, iz različnih krajev in truden od različnih služb; prav tako se je sem vračal tudi na stara leta.

Njegovi vrstniki se ga še spominjajo kot razigranega mladostnika, ki se je navduševal za petje. Mlade je zbral v zbor v domačem prosvetnem društvu, v cerkvi pa je rad sedel za orgle in igral med bogoslužjem.

Kot duhovnik je ob praznikih ali za navadne nedelje rad priskočil na pomoč ostarelim in bolnim župnikom, ki so službovali pri nas. Dobro se še spomnim, kako sta z g. Brankom Rudežem ob sobotnih popoldnevih kramljala v župnišču.

Domačo vas je imel zelo rad; kot urednik na televiziji je poskrbel...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh