Mesec februar je v slovenski kulturni javnosti vsako leto zaznamovan s konvencionalnimi in novimi, iznajdljivejšimi oblikami poklona Prešernovi dediščini in tokrat se nam ponuja priložnost za nekaj takega tudi v tejle rubriki. »Sklicevanje na Franceta Prešerna ni nikoli odveč,« je prof. dr. Miran Hladnik šaljivo zapisal pri utemeljevanju naslova svoje najnovejše knjige Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Pri tem je ujel pomenljivo »strukturno vzporednost« Prešernove satire in svojega priročnika: Prešeren se v Novi pisariji pesniško posmehuje zagovornikom ozkega in togega pojmovanja ljudskega jezika kot neustrezne podlage za razvoj visoke umetnosti, Hladnikova Nova pisarija pa zapušča Gutenbergovo galaksijo in (pre)močno navezanost nekaterih strokovnjakov iz humanističnih ved na tiskano knjigo posameznega avtorja kritizira kot coklo prehajanja v informacijsko družbo. Aktivizem za razmah spletnega sporazumevanja ga včasih zanese celo v subverzijo: »/T/ale knjiga nastaja...