Na pragu 21. stoletja mi je razgledana znanka iz ZDA pripovedovala o neustavljivem prodoru tehnologije na novi celini. Jaz sem ji tedaj ponosno odgovorila, da pri nas na srečo ni tako.

Danes, dobrih petnajst let kasneje, ugotavljam, da je imela znanka z nove celine popolnoma prav. Njene napovedi se uresničujejo: tehnologija je na pohodu tudi pri nas. Počasi in vztrajno, subtilno, marsikdaj skoraj neopazno, a neustavljivo vdira v naše družine in domove, vrtce in šole, podjetja in združenja.

Najbolj so nad tehnologijo seveda navdušeni otroci in mladina – s televizijo, računalniki, tablicami, telefoni, ipodi, iphoni, najrazličnejšimi predvajalniki, konzolami in podobnim se igrajo, sproščajo, zabavajo, učijo, komunicirajo, sodelujejo, jejo in celo spijo. Starši, učitelji in vzgojitelji se v svoji (dejanski oziroma navidezni) prezaposlenosti in preobremenjenosti vse bolj poredko zavedamo, da tehnika ne more in ne sme nadomestiti odnosov oziroma da jih lahko tudi in p...