Te dni mineva pet let, odkar se je v loži bazilike sv. Petra v Rimu pojavil pravkar izvoljeni papež Frančišek. Kar takoj presenečenje! Neštevilno zbrano množico nagovori: bratje in sestre, na koncu kratkega nagovora pa vsem vošči lahko noč. Kako preprosto, kako jasno izražen namen, da novi rimski škof želi biti blizu vsem ljudem, bratom in sestram. Kakšno presenečenje, ko množica sliši, da si je izbral ime Frančišek, ime daleč od tradicije papeških imen, ime, ki jo takoj spomni na priljubljenega svetnika izpred davnih stoletij, ki pa je še danes premnogim tako blizu! Svetnika, ki je sodoživljal krize Cerkve v visokem srednjem veku, iz njih kazal pot, a tudi sam šel naprej po tej poti. Po očetu, bogatem asiškem trgovcu, je spadal med »višje« (majores), pa se je spustil dol in hotel postati »manjši« (minor), enak preprostim, ubogim, potrebnim. Blizu majhnim, enak majhnim! Tako je že takoj na začetku Frančišek našega časa simbolično sestopil iz lože sv. Petra med b...