Ni se še pripetilo, da bi v prilogi Slovenski čas (ali v katerem drugem časniku) ponatisnili večji del besedila, objavljenega v isti rubriki pred skoraj petimi leti. Za tako izredno potezo mora imeti avtor močan razlog, urednik pa smisel za (pre?)drzno tveganje. (Da se Komisija za preprečevanje korupcije ne bi spotaknila ob dvakratno izplačilo honorarja za isto besedilo, se mu tukaj – brez obžalovanja – vnaprej odpovedujem.) Takole sem oktobra 2013 prerokoval o napredovanju anglizacije na Slovenskem:

Prosto po Otonu Župančiču: Hodil (ali kolesaril) po zemlji bom naši, bral krajevne napise, gledal na zemljevid in pil prelestna slovenska zemljepisna lastna imena, npr. Radeče, Sevnica, Brestanica, Leskovec, Otočec … Tam nekje na prehodu iz Zasavja v Posavje se bo začela imenitna posavsko-dolenjska kolesarska trasa, urejena ob bregovih Save in Krke, in na njenem začetku me bo pozdravil napis SAVA–KRKA BIKE. Da, naslednja padajoča domina bodo zemljepisna lastna imena,...