»Spraševal sem se, kakšna je družba, v kateri se lahko dogajajo stvari, ki tolčejo po središču človekovega moralnega zavedanja; kakšna je družba, v kateri potrpežljiva vrlina, kot pravi Hamlet, dobiva brce – ne samo nekaznovano, ampak tudi neopaženo; res, kakšna družba je to?« (Justin Stanovnik)

V prvi polovici aprila, ko je France Cukjati predstavljal svojo novo knjigo, ki govori o zlu, je posebej poudaril nujnost, da se zavedamo svojega položaja. Šele ta prisebnost nam omogoči, da se upremo, ne pa da se zadovoljimo s svojo malo svobodo, ki lahko hitro postane usodna past.

Pogled čez slovenski trenutek nas bo zlahka prepričal, da omenjena past ni samo pretnja za bolj ali manj oddaljeno prihodnost. Pritoževati nad to in ono rečjo se znamo vsi, za kaj več od tega pa ne vidimo smisla. Celo nad tako rekoč hipno rešitvijo, ki jo imamo že četrt stoletja na dosegu roke približno enkrat na štiri leta, gledamo bodisi malodušno bodisi zviška. Če pa že gremo in svojo dr...