Petega maja je minilo dvesto let od rojstva Karla Marxa. Spominske slovesnosti v njegovem rojstnem mestu Trier se je udeležil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in s tem izzval velike kritike. Na slovesnosti so odkrili tudi 4,4 m visok kip, dar kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je Marxa označil za »največjega misleca v človeški zgodovini«, marksizem pa za vodilno teorijo, ki ji bo Kitajska vedno zvesta. A Kitajska je danes država, v kateri se pospešeno razvijajo kapitalizem, družbene neenakosti in korupcija.

Odmevi na Marxa so torej različni, celo nasprotni. Bil je ena najvplivnejših osebnosti v zgodovini. V njem vidijo nekateri preroka, ki je razumel stisko delavca in je pravilno pokazal izhod iz nje. Drugi vidijo v njem miselnega šarlatana, ki je s svojo nedodelano mislijo odprl vrata največjim strahotam v človeški zgodovini.

Marksizem prisega na komunizem, ki bo človeštvu prinesel odrešenje. V tem je čar, s katerim privlači mnoge in v njih zbu...