Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim sinovom, k narodu upornikov, ki so se mi uprli« (Ezk 2,3).

Človeka spreletava srh, ko bere, kako prerok Ezekijel prejema preroško službo pred padcem Jeruzalema in kako potem plastično slika rehabilitacijo Izraelcev po vrnitvi iz babilonskega suženjstva. Veliki in močni Bog nam kaže svojo trdo očetovsko roko, pa tudi mehko materinsko srce. Ne more drugače, kot da pomaga svojemu ljudstvu in iz zakrknjenih grešnikov spet naredi sinove.

Tudi mi smo zakrknjen in uporen rod, saj še Božjemu imenu branimo mesto v Evropski ustavi. Tudi mi živimo v grehu razdeljenosti kraljestva, ker se ne moremo domeniti o nobeni stvari. Če ena politična opcija predlaga še tako izboljšavo zakona, jo bo druga opcija pobila samo zaradi napačnega strankarskega ozadja predloga. Ne živimo kot Božji sinovi, zato tudi ne moremo živeti kot bratje. Spet potrebujemo goreče preroke in apostole, kot sta bila Elija in Pavel, ki bodo z jasno in nedvou...