V zadnjih mesecih sem se udeležila več strokovnih dogodkov, kjer se je razpravljalo o družbeni participaciji mladih in njihovem vključevanju v življenje slovenske skupnosti na robovih slovenskega etničnega ozemlja – tudi z vidika rabe slovenskega jezika.

Najnovejšo celostno raziskavo Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi (2013–2016) so izpeljali sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu in Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. V splošnem je pokazala vseevropski trend oddaljevanja mladih od javnega življenja v zasebno sfero, vse bolj individualne oblike preživljanja prostega časa ter pasivno udeležbo posameznikov v siceršnjem družbenem življenju na eni strani, na drugi strani pa vse večje prekrivanje zanimanj sovrstnikov ter hitrejši in enostavnejši (a relativno plitev in površen) stik s sovrstniki.<...>