Že večkrat sem pisal o pomensko ali slogovno neustrezni rabi besed, npr. pleve – plevel, tnalo – nakovalo, umreti – poginiti, prati – umivati, zlomiti – streti ipd. Med vzroki za to ohlapnost je mogoče domnevati (poleg naglice in površnosti ter morebitnega vpliva tujih jezikov) tudi preskok iz prevladujočega podeželsko-kmetijskega okolja v mestno-industrijsko (in postindustrijsko); z odmikanjem od narave in opuščanjem tradicionalnih opravil postajajo mogoče vijolične krave in varnostne blazine, že v socialističnih časih pa so kmete prekrstili v politično korektne individualne kmetijske proizvajalce. Ob takih primerih neustrezne jezikovne rabe ali zlorabe me seveda zasrbi jezik, vendar ne morem reči, da sem bil zaradi njih kdaj človeško pretresen. Prejšnji mesec pa me je doletelo nekaj hudega.

V lanskem valu poročil o prekopavanju žrtev medvojnih in povojnih pobojev je prišel na dan presunljiv podatek o ženski, ki je pobegnil...