Kako ob vsej negotovosti sveta, ko se misli in stališča vedno bolj radikalizirajo, ostati človek?

Vse hiti: ura, leta, družba, misli … Sredi decembra se vprašamo, kakšno je leto, ki se izteka. Dnevi se zlivajo v tedne, tedni v mesece, meseci v leto. Izpod kolesa časa težko (ra)zberemo dogodke in misli, ki so se nas dotaknili; eno prekriva drugo in se že izgublja pod težo novega.

Starozavezni Pridigar bi dejal, da se zgodovina ponavlja, da (tudi danes) ni nič »novega«, da je vse, kar doživljamo – vojne, boj za oblast in denar, sovraštvo, nasilje, preganjanja, begunci … – bilo »že zdavnaj, v vekih, ki so bili pred nami« (Prd 1,9.10); in ob branju dnevnih novic temu lahko samo pritrdimo. Seveda so to izbrane zgodbe, po volji medijev, ki dogodke »osvetljujejo« tudi z interesom. Ker smo vse bolj medijska družba – ko medijsko obzorje postaja merilo naše kulture –, nam je nehote vsiljena vsebina in način našega razmišljanja.

Kakorkoli že, svet, v katerem živimo,...