Naslov tega zapisa sem dal v vprašaj. Zakaj? Iz dveh razlogov. Enega subjektivnega. Ko je pred leti prijatelj prišel s skrajnega vzhoda, sem ga vprašal, ali je človek tam odprt vprašanjem poslednjih reči, se pravi religij. Prijatelj mi je odgovoril, da je takšno odprtost pogrešal. Drugi razlog je objektiven. V državah bivšega Leninovega imperija v Vzhodni Evropi ni videti kakšne čudežne oživitve religije po padcu ateističnih režimov. Naj bi bila torej Kitajska izjema?

Vendar sem to novico slišal z več strani in se je tudi precej razširila. Vem, da obstaja še neobjavljen roman o prihodnosti Cerkve, v katerem je pisec premestil sedež sv. Petra iz Rima na Kitajsko, poslednjih dneh je nastopil papež Janez Pavel III., ki je Sveti sedež spet premestil v Rim, da bi tam pričakal Kristusovo vrnitev ob koncu časov.

Če pustimo fantazijo, ostaja dejstvo, da je bil Kristus po svojem rodu Azijec. Azijca sta bila Marija in Jožef. Azijci so bili vsi apostoli. Azijska je bila mlada...