Biti poklican in pripravljen na poslanstvo ljubezni je znamenje velikega zaupanja. Ni prostovoljca Karitas, ki na začetku ne bi občutil veselja, zagnanosti in optimizma. Z leti pa je zaznati upadanje navdušenja. Poraja se vprašanje, ali ima tvoje delo sploh še kakšen smisel, sledi pa lahko še pregorelost. Pa vendar. Ko pride teden Karitas, se zdi, da je vse povrnjeno. Letos so se vrstile delavnice, kjer smo izdelovali adventne venčke in druge izdelke. Sodelovali so tudi veseli veroučenci, ki so nam povrnili navdušenje. V Mežici imamo tudi Barbarin sejem, kjer sodelujemo s svojo stojnico. Obiskal nas je Miklavž, ki je obdaril 160 otrok. Na nedeljo Karitas smo sodelavke oblikovale mašo, s katero smo sklenili teden Karitas. Bil je deloven, nam pa je dal poguma in novega zaupanja za nadaljnje delo. To pa je tudi povabilo vsem dobrim ljudem, da si ne zatiskajo oči pred stiskami ljudi.