Kako sem v odnosu do svojih otrok lahko učinkovita in spoštljiva hkrati

V službi veljam za prijetno, strogo gospo. Otroci vedo, kaj dovolim, kako želim, da z mano govorijo in kakšen je vrstni red dela. Brez pogajanj. Zgodilo se je, da mi je deček na delu rekel: »Šefica, bi se mi dovolili igrati?«:) Doma moja vloga šefice in moževa vloga šefa ni tako trdna.


Ukaz ali prošnja?

Z možem verjameva in z vsem srcem čutiva, da najini otroci niso bitjeca, ki naju morajo ubogati. Tako kot katerikoli človek, ki naju ima rad, tudi oni upoštevajo najine želje, če le zmorejo. To zavedanje je zame pomembno. Z njimi se zato pogovarjam tako, kot se s spoštovanja vrednim odraslim, ki ga imam rada. Smo namreč enakovredni, Bogu enako dragoceni.

Ko želim, da najin predšolski otrok nekaj postori okrog doma, rečem: »Prosim te, pojdi in pospravi dvorišče, deževalo bo!« Podobno je, ko prosim za uslugo: »Brat potrebuje pomoč pri zapenjanju čelade, greš lahko ti?...