V deželi na sončni strani Alp, v vasi Podhosta je živel kmet Janez. Pod novo oblastjo je zaživel bolj sproščeno. Z novim zagonom je preoral zapuščena polja, krčil gozd, otrebil travnike, povečal govejo čredo, zaredil ovce. Prihodek od zemlje mu je skupaj s subvencijami zagotavljal kar dostojno življenje. A še zdaleč se po standardu ni mogel meriti s sosedovim Simonom, ki je kmetijo prodal, odšel v mesto in tu postal velika živina ter si v bližini nekdanje domačije zgradil ljubko vikend hišico.

Simon je s svojim črnim bemflom pogosto prihajal na vikend v Podhosto, tu prečesal ves Janezov gozd in si poleti nabral borovnic in jagod, jeseni pa gob in kostanja. Zakonodaja je pač taka, si je govoril. Pri nas ni tako kot v kakšni Švici, kjer na vsakem koraku piše PRIVAT in se, ko prideš iz mesta na deželo, ne moreš nikjer sprostiti. Janezu pa ni šlo v račun, da mu sosed tako rekoč izpred nosa odnaša najlepše gozdne sadeže.

Nekega dne je pred Janeza iz Simono...