Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub omalovažujočim pripombam nekaterih, češ, »kaj boš s športom, ali nimaš resnega dela«, pa so v tej »nekoristni« dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial. Od apostola Pavla prek jezuitskih šol in gibanja »mišičastega krščanstva« v Angliji do začetkov olimpijskih iger moderne dobe, ko je Pierre de Coubertin mišice slikovito opredelil kot sredstvo moralne vzgoje. Tudi danes ponuja šport igralcem pa tudi gledalcem izkušnjo in premislek o življenju. Takšno »učno uro« smo lahko zadnje tri tedne spremljali na Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. Na njej sta v glavnih vlogah nastopila Primož Roglič in Tadej Pogačar. Z osvojenima prvim in tretjim mestom nista le potešila vročih hrepenenj navijačev, ampak sta nam pokazala, da se s trdim delom, predanostjo, unovčenim talentom in ekipo da še tako zahtevno preizkušnjo odlično opraviti. Kolesarjenje po 3290 km dolgi poti, 20 dni, vsak dan znova, je lahk...