V enem od prejšnjih Credov je bilo zapisano, da obstajajo trije akterji človeške zgodovine: prvi, da je Bog, drugi, da je daleč pod njim človek, tretji pa Božji nasprotnik Satan.

Na eni strani imamo torej vstajenje in odrešenje, na drugi človekovo sodelovanje ali nesodelovanje, na tretji pa popolnoma negativno vlogo iz sovraštva do Boga.

Tretji dejavnik se je neverjetno prelevil v medmet, izraz nejevolje, toda hudič je več kot besedna zvrst, je nekdanji nadangel, Lucifer, ki se je uprl Bogu in začel svoje kraljestvo zla. V splošni govorici je, kot rečeno, postal nekakšen nejevoljni vzklik (»hudič!«), ko se človeku kaj zalomi. Iz evangelija pa izhaja, da gre za mogočno nadnaravno silo, ki se je pustila od Kristusa ne samo skušati, ampak celo prenašati; od vrha jeruzalemskega templja tja do gore z razgledom nad kraljestvi sveta.

Cerkveno učiteljstvo ni obstoja tega bitja nikoli tajilo. Tudi sedanji papež ga omenja, čeprav bolj mimogrede. Bil pa je, in to v m...