Letošnja Stična mladih je med drugim navrgla zanimivo kost za glodanje, ki je svoj odmev dobila tudi na družbenih omrežjih. Nadškof Cvikl je mladim dejal, da je življenje vznemirljivo, in jih povabil, naj imajo odprte oči: »Ali ne bi bilo škoda prespati življenje, lagodno posedati po kafičih in preživotariti življenje?«
Pa smo pri kavi, tem poživilnem napitku, ki se je v dežele Avstro-Ogrske razširil po bitki pri Dunaju leta 1683, ko so poražene osmanske enote za seboj pustile nekaj vreč kave. Obred pitja kave ima (vsaj) dve strani: lahko je prostor, kjer se povezujemo v iskrenem prijateljstvu, ali pa se ob kavi iz brezdelja ujamemo v opravljanje, napačno zaupljivost in s tem netimo vojne, ki jih ne bi bilo treba. Pred očmi imam znanca, ki je mlada leta preživel na veliki nogi, zahazardiral hišo, odnose in nazadnje svoje zdravje. Kaj v poznih petdesetih po izpustitvi iz zapora objavlja na svojem fb profilu? Skodelico kave v istem obcestnem lokalu, vsakič iz nekoliko drugega zorn...