V soboto, 1. junija, so se k spominski spravni slovesnosti v Kočevskem rogu spet zbrali številni sorodniki in prijatelji tod pomorjenih. Maševal je prelat Anton Slabe, ki je v nagovoru povedal: »Rog ni kraj za izlet, je pot na grob, zato tiho odkriti in spoštljivo stopamo v njegovo tišino. Vsakič je boleče. In solze je treba izjokati, sicer lahko zagrenijo srce, da ne zna več biti zares veselo. In besedo je treba izpovedati, sicer ne bo mogla odmevati v zgodovino. Ko bi bilo trpljenje, ki si ga tu le poskušamo predstavljati, vsaj malo smiselno, bi človek morda nekako sprejel. Pa je šlo za užitek v uničevanju – tudi nedotakljivega.«


Janko Komljanec

Za spodbujanje krščanske in narodne zavesti

Rodil se je 24. junija 1892 na Bučki. V duhovnika je bil posvečen 24. junija 1916. Nato je bil pet let kaplan v Podbočju (Sv. Križ ob Krki), tri leta prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, nato dvanajst let kaplan v Prečni, od 17. avgusta 1937 pa župni...