»Pride dan, razžarjen kakor peč« (Mal 3,19).

Samostalnik »peč« (hebr.: tannûr; kibšān; gr.: klíbanos, káminos) lahko zaznamuje konkretno družinsko ognjišče (2 Mz 8,3), predvsem pa orisuje Božje delovanje za človeka in človekov odnos z Bogom.

Bog, ki se razodeva svojemu ljudstvu, ostaja skrivnost. To nedostopno skrivnost izraža podoba »goreče peči« (1 Mz 15,17) ali »topilne peči« (2 Mz 19,18). Bog je Rešitelj svojega ljudstva. On ga vodi v svobodo iz »železne peči« suženjstva v Egiptu (5 Mz 4,20) in obenem kaznuje nasprotnike pod podobo »goreče peči« (Ps 21,10).

Na drugi strani ljudstvo sicer časti Boga z daritvami, pripravljenimi v peči (3 Mz 2,4), a se nenehno zateka in predaja idolatriji (Oz 7,6-7). Zaradi tega je ljudstvo prepuščeno preizkušnji revščine (Žal 5,10), ki je upodobljena kot ogenj očiščenja (1 Kor 3,13) ali brezno preizkušnje (Raz 9,2). Namen seveda ni uničenje, temveč prepoznanje Božje skrbi za človeka in človekovo spreobrnjenje z zaupanjem...