Viljem Gogala je 15 let preživel kot nomad; zanašal se je na to, da bo dobil, kar potrebuje

»Nikoli si nisem mislil, da sem narejen za cesto, pa sem na njej našel svojo srečo,« je povedal Viljem Gogala. V življenju mu ni manjkalo ničesar, bil je podjeten, premožen, uspešen v poklicu, ki ga je z veseljem opravljal. Toda začutil je, da ga ta pot ne osrečuje. Razdal je vse, kar je imel, in ko miru še vedno ni našel, se je odpravil na cesto, ki je postala njegov dom. Viljem Gogala je bil z večmesečnimi presledki na poti petnajst let. Brez denarja, brez imetja, včasih tudi brez nahrbtnika. Zdaj se je vrnil. In pripoveduje.

Viljem je človek izjemne širine in hkrati preprostosti, predvsem pa skromnosti. »V resnici ne znam govoriti, pa tudi pisati ne,« pravi o sebi, a vendar je letos izdal knjigo, o svoji poti pa tudi predava. Kar je doživel, opisuje, kot da pravzaprav ne bi bilo nič posebnega, od njega pa slišimo tudi besede, ki se močno vtisnejo v spomin. »Rečeno mi je b...