Prva obletnica smrti pisatelja, ki se je sproti odzival na dogajanja v sebi in okrog sebe

23. oktobra je minilo leto dni od smrti pisatelja Alojza Rebule. Ob njegovi izjemni ustvarjalni zapuščini se spodobi, da vsaj ob teh trenutkih obnavljamo spomin nanj, zlasti na njegovo duhovno in družbeno misel, s katero je tako zelo obogatil naša duhovna obzorja. Kajti, kot je ob neki priložnosti dejal pisatelj, publicist in prevajalec Vinko Ošlak, »Alojz Rebula ni tržaški pisatelj, kakor ga radi naslavljajo nepremišljeni časnikarji v slovenskem tisku, temveč je svetovni pisatelj v pristnem goethejanskem pomenu te sintagme, pišoč v enem najbolj izbranih jezikov, saj je majhnost veliko znamenje izbranosti, razmišljajoč po grško, discipliniran po rimsko, verujoč palestinsko, čuteč slovensko, resničen, pravičen in dejaven občečloveško«.

V tem kratkem sestavku se bom ognil pisateljevemu curriculumu vitae kot tudi njegovemu skoraj nepreglednemu ustvarj...