Ko sem na sončno jesensko jutro hitela k nedeljski maši, sem ob zabojnikih za smeti srečala ljudi, ki so odlagali odpadke. Začudeno sem jih pogledala, saj sem skoraj pozabila, da vsi niso kristjani in zato v nedeljo zjutraj namesto iskanja »mašne« obleke čistijo stanovanja in odnašajo smeti.

Nekoč sem poslušala, kako so se otroci jezili, ko so se v nedeljo odpravljali s starši k maši. Eden je jezno vprašal: »Zakaj moramo mi k maši, ko pa naši sosedje še spijo?« Mladi oče je odgovoril: »Ker smo kristjani.« Mali pa ni odnehal: »Oni tudi!« Oče je kratko odgovoril: »Ja, ampak oni še ne vedo točno, kaj to pomeni.« Ja, nedelja je dan, ko je nam, kristjanom, zapovedan počitek in obisk maše. Že na prvih straneh Svetega pisma beremo, da je Bog svet ustvarjal šest dni, sedmi dan pa počival (1 Mz 2,2). Tudi v zakonu vseh zakonov – v desetih zapovedih, tretja pravi, da v nedeljo počivamo, kajti to je dan za Gospoda, takrat »ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec...