Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kakšno sled puščam za seboj

Objava: 29. 01. 2019 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 04.02.2019 / 14:19

Kakšno sled puščam za seboj

V naši kuhinji smo se dobile tri ženske: jaz (babi) in dve moji 9-letni vnukinji, sestrični.
Vilma Siter
družina in življenje

V naši kuhinji smo se dobile tri ženske: jaz (babi) in dve moji 9-letni vnukinji, sestrični. To so bili trenutki samo za nas tri. Videti je bilo kot zarota, saj smo težko pobegnile pred drugimi, ki jih ni malo. Imele smo načrt: pekle bomo piškote in risale, saj to zelo rade počnemo. Uspelo nam je in bilo je super. Piškoti so bili dobri, slike lepe. Najlepše pa je bilo naše druženje. Obe sta pripovedovali, kako ju ljudje na cesti prepoznajo: »Ti si pa Siterjeva, kajne? Čisto si podobna babici.«

Ob takih dogodkih se vprašam, kakšno sled puščam za seboj. Bo kdo še hotel hoditi po mojih stopinjah? Kaj danes ljudi sploh še pritegne? Pri štirih odraslih otrocih in v pričakovanju 16. vnuka je tako vprašanje zelo primerno.

Pomislim, da vsakdo med nami hote ali nehote spreminja svet, hote ali nehote daje naprej to, kar nosi v sebi. Kaj je tisto, kar jaz dajem naprej? Kaj v meni in po meni zares nagovarja druge?...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh