Zdravje! Obvezni del voščila, ki si ga izrečemo skoraj ob vsaki priložnosti. In res, kako pomemben dar je to, se zavemo šele, ko ga izgubimo. To nam »pove« že rahel zobobol, hujša bolezen pa udari v samo jedro človekove biti. Kar naenkrat ni več samoumevno, da smo, da sploh živimo. Na tej točki se najgloblje zavemo, da je življenje krhko. Veliko nam pomaga sodobna medicina, ki včasih dela male čudeže, toda vsake bolezni ni mogoče pozdraviti. »Ko nisem mogla hoditi, se mi je zazdelo, da se moj svet podira kot grad iz kock,« nam je na začetku tokratnega pogovora zaupala Sara (in mož Bojan) Doljak, ki že osem let živi(ta) s sklerozo multipleks.

Kje je tukaj Bog? Zakaj ne pomaga? So ozdravljenja »stvar« Jezusovih časov pred dva tisoč leti? Se je Bog v današnjem času umaknil? Ali sploh še verjamemo, da nam lahko pomaga?

Človek želi vedno bolj sam odločati, kje je začetek in konec življenja. Na vrata slovenskega javnega mnenja vse glasneje »trka« evtanazija. Mediji v zad...