Lansko leto je minilo petsto let od smrti vsestranskega umetnika in učenjaka Leonarda da Vincija, ki zaradi nekaterih svojih del, predvsem Mone Lize in Zadnje večerje, sodi med najbolj znane umetnike vsega človeštva. Tudi tisti, ki se z umetnostjo posebej ne ukvarjajo, vedo, da je bil Leonardo, nezakonski otrok, doma iz manjšega mesta Vinci, natančneje z njegove podeželske okolice, nekaj deset kilometrov severneje od Firenc v Italiji, izjemen slikar in tudi kot človek nekaj posebnega. Že sodobniki so ga spoštovali in videli v njem talentiranega učenjaka in mojstra, ki ni bil le slikar, ampak se je enakovredno loteval tudi načrtovanja mehanskih konstrukcij, snovanja urbanih posegov, izdelovanja dekorativnih predmetov ter priprave prazničnih spektaklov, pri čemer je sam tudi lepo pel in se odlikoval kot glasbenik, predvsem z igranjem lutnje.

Samouk vizionar

Živel je v obdobju velikega preporoda kulture in umetnosti, ki mu pravimo renesansa, in...