Marija pa je besede ohranila in premišljevala v svojem srcu. Stavek iz Lukovega evangelija, po Jezusovem rojstvu. In podoben stavek še enkrat, ko Marija in Jožef Jezusa po treh dneh iskanja najdeta v templju in sta deležna njegovih besed: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2, 49) Kar ostre besede za dvanajstletnika. Marijo so gotovo zabolele, toda z ničemer ni tega pokazala.

Mislim si, da bi bil prav vsak mož vesel žene, kot je bila Marija. Žene, ki je mnoge stiske, s katerimi je bila soočena, ohranila zase in jih premišljevala v svojem srcu. Iz katere ni izbruhnil slap besed, ko se ji je zgodila krivica. Koliko nas, sodobnih žena je še sposobnih tega? Sama zase vem, da bi bilo za mojega moža (pa tudi otroke, sodelavce in prijatelje) nadvse blagodejno, če bi tudi sama večkrat sledila Marijinemu zgledu. Da bi znala ustaviti svoj jezik in premisliti, ali je res potrebno, da to, kar čutim, takoj in brez premisleka izlijem n...