Besede imajo pač več pomenov, tiste najpogosteje uporabljane, najbolj »domače« pa jih imajo ponavadi največ – in to zelo različnih, tudi nasprotujočih si, kar je seveda lahko vir nesporazumov, zapletov, prevar in podobnih slabih stvari. Kot dobro vemo, to sploh ni nujno samo intelektualna težava, ampak ima lahko daljnosežne posledice za posameznike, skupnosti in tudi celotne družbe. Ena takšnih je beseda »moč«, in zmeda, ki jo ustvarja, je posebej usodna, kadar gre za družbeno moč. V zelo grobem povzetku bi morda lahko rekli, da ima družbeno moč tisti, ki lahko kako stvar v družbi doseže ali uveljavi ne glede na voljo prizadetih in argumente, po katerih se sicer ureja področje, ki mu ta stvar pripada. Moč za to je sicer potrebna v vsakem primeru, a je tedaj, kadar jo podpirajo argumenti in širok družbeni konsenz, skorajda ni občutiti. Nedvomno je družbena moč od nekdaj cenjena vrednota, ki je, paradoksno, najboljša zaščita družbe ravno pred golo močjo samo: kadar je podrejena ali vs...