Vera in Cerkev – preizkušnje v dobi ideologij

Prva polovica 20. stoletja je v veliki meri nosila dediščino idejne in politične razklanosti druge polovice 19. stoletja. Odnos rimskih papežev do sodobne družbe so pogojevale razmere na Apeninskem polotoku. Razglasitev papeževe nezmotljivosti na prvem vatikanskem koncilu (1870) je liberalna avstrijska oblast izkoristila za preklic leta 1855 sklenjenega konkordata, ki so ga dejansko razvrednotili že majski zakoni leta 1868. Italijanska vojska je leta 1870 vkorakala v Rim in ga naslednje leto razglasila za glavno mesto Italije, papeška država pa je s tem po več kot tisoč letih prenehala obstajati. Papež Pij IX. (1846–1878) se je kot »vatikanski ujetnik« umaknil za vatikansko obzidje. Razmere na idejnem področju je zaostril seznam 80 zmot sodobnega časa (Syllabus), dodan papeževi okrožnici Quanta cura (1864), s katerim...