Slovanski in romanski živelj sta od naselitve v več kot tisočletni zgodovini živela v sorazmerno strpnem razmerju, narodnostna meja se skozi stoletja ni tako rekoč nič spremenila. Pod Avstrijo so v Istri, Trstu in na Goriškem bolj ali manj strpno in v sožitju živeli pripadniki različnih narodov: Italijani, Furlani, Slovenci, Hrvati, Judje, Nemci … V Trstu in Gorici je bila večina ljudi večjezična. Slovenci so ob koncu 19. in začetku 20. stoletja ustanovili veliko društev, šol, zadrug, časopisov …, ki so zagotavljali narodni obstanek in razvoj. Krona teh prizadevanj pa je bil slovenski Narodni dom, ki so ga po načrtih Maksa Fabianija zgradili l. 1904. Ta čudovita palača v središču Trsta je postala simbol slovenstva.

V tesnobnem vzdušju po prvi svetovni vojni se je v Italiji rodil fašizem, ki je hotel v »odrešenih pokrajinah« s hitro in popolno asimilacijo dokončno rešiti narodnostno vprašanje. Prvi vidnejši rezultat te ideologije je bil »kres v zalivu«, požig slovenskega Nar...