Spoštovani g. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije!

Pišem Vam kot navaden državljan, kot Primorec in kot človek, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v naši domovini. In sicer predvsem zato, da bi se Vam zahvalil za Vaše izjemno pomembne pomirjujoče javne nastope v zadnjem času, ko je slovenski prostor tako zelo razklan.

Tu mislim npr. na Vaša govora na spominski slovesnosti pod Macesnovo gorico v Rogu in na proslavi ob dnevu državnosti v Ljubljani pa na intervju v oddaji Studio City na RTV SLO … S svojim umirjenim in preudarnim državniškim nastopom nas tako nagovarjate, da čutimo, da ste predsednik vseh Slovencev oz. prebivalcev Slovenije: levih in desnih, bogatih in manj bogatih, izobraženih in manj izobraženih, meščanov in podeželanov ... Čutimo Vas kot državnika, ki mu vedno znova uspeva presegati delitve in s tem izklicujete v nas narodno in nacionalno zavest in tudi ponos, da pripadamo neki posebni narodni skupnosti, ki živi v »nebesih pod Triglavom«.