»Oči, ti si bolj za delat', mami je pa bolj za igrat' se,« mi je pred časom rekla hčerka. To sicer ne pomeni, da se jaz z njo nikoli ne igram in da je žena nikoli ne povabi k skupnim opravilom. Pa vendar je s svojo pripombo zadela v polno. Veliko bolj pristno, veliko bolj »jaz« kot pri igranju s kockami ali dojenčki se počutim, ko skupaj barvava leseno ograjo, sestavljava predalnik, čistiva solato ali pečeva sladico. Hkrati pa se zavedam, da je tudi igra za otroke zelo pomembna, zato sem hvaležen, da se žena v tej vlogi dobro znajde.

Morda takšna »delitev vlog« ne velja za vse zakonce, vsekakor pa se mi zdi, da je dragoceno, če imajo otroci tako očeta kot mamo. Zato sem presenečen, ko vidim zavzetost nekaterih, da bi zmanjšali njuno vlogo, ali pa si npr. želijo prepovedati praznovanje očetovskega oz. materinskega dneva z utemeljitvijo, da nekateri živijo v enostarševskih družinah ali drugih oblikah skupnosti.

Se pa z zgoraj omenjenimi strinjam, ko pravijo, da oče,...