Ob 130. obletnici rojstva pesnika Vida Ambrožiča, ki se je neodvisno od katere koli vladajoče strukture vsestransko odzival na konkreten prostor in čas

Slovenski kulturni javnosti pesnik in kronist Vid Ambrožič (Velike Češnjice pri Šentvidu na Dolenjskem, 15. junija 1890–Gorenja vas pri Mirni, 15. decembra 1961) ne bi smel biti več neznano ime, kljub temu da še zmeraj ni uvrščen v noben leksikon slovenske književnosti, o čemer je sam sodil, da bo to težko dosegel (Vid Ambrožič, Žandar med cvetjem in knjigami, Ljubljana 1998, 219). Z razgledanostjo je daleč presegal svoje okolje in mu z neprestanim ubesedovanjem svojih refleksij o njem zapustil v dediščino neprecenljiv vir za proučevanje življenjskega stila v prvih šestih desetletjih dvajsetega stoletja.

Žal mu življenjske razmere niso dopuščale, da bi svojo nadarjenost dopolnil z ustrezno izobrazbo: lahko bi postal botanik ali klasični filolog ali slavist. Kot mladenič je sedem let prebil v vojaški suknji, najprej...