»Odpústi krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi.« (Sir 28,2)

Glagol »odposlati, dvigniti, odpustiti« ima tako fizičen pomen »spustiti, odposlati, odpustiti« nekoga na prosto (1 Mz 30,25), kakor tudi psihološki oz. duhovni pomen »odpustiti« prizadejane krivde in nepravičnosti na ravni medosebnih odnosov (1 Mz 50,17).
Bog poskuša človeka priklicati k spreobrnjenju s preizkušnjo in ne nazadnje z darom odpuščanja. Človek lahko sam prosi za odpuščanje lastne krivde (Ps 25,11) ali krivde ljudstva (1 Kr 8,50), saj le odpuščanje omogoča rodovitnost dežele (2 Krn 6,25-30) in obnovitev Božjega ljudstva (2 Mz 34,9). Kakor odpušča Bog (Ps 85,3), tako naj bi človek odpuščal bližnjemu. Primer takega odpuščanja dolgov, vrnitve ozemlja in vzpostavitve družbene pravičnosti prinaša sedmo leto (Neh 10,32) in tudi petdeseto, jubilejno leto (5 Mz 15,2-3). Resničen odnos z Bogom se zmore vzpostaviti, ko so odpravljene krivične spone (Iz 58,6) in...