Drugi vatikanski koncil je obsežno poglavje dogmatične konstitucije o Cerkvi namenil poklicanosti vseh k svetosti. Do tedaj je bilo namreč močno razširjeno mnenje, da je svetost prihranjena samo za izbrance, pa še to v glavnem za redovne ustanovitelje, škofe in papeže, niso pa s svetostjo povezali navadnega vernika, preprostega človeka. Še več, koncil je poudaril, da svetost ni nekaj, kar bi človek dosegel s svojo »pridnostjo«, ampak iz živega, osebnega odnosa z Očetom. Kot je v enem od credov zapisal prof. Alojz Rebula, »človek postaja svetnik s tem, da Bog začne po njem sevati svojo svetost v svet.«

Da je svetništvo dosegljivo vsakemu kristjanu, je po koncilu pokazal sveti papež Janez Pavel II., ki je v svojem pontifikatu razglasil več blaženih in svetnikov kot katerikoli drug papež. V zadnjih desetletjih se je »zganila« tudi Cerkev na Slovenskem in med množico svetih prepoznala rojake s svetniškimi krepostmi: za kar 67 Slovencev – velika večina med njimi je mučencev 20....