Poletje je mimo, začela se je šola in za verne tudi verouk. Počasi postaja vsem jasno, da verouk, kakor smo ga izoblikovali v zadnjih stoletjih, ni obrodil želenih sadov, kakor nam je pokazala zgodovina s svojim dogajanjem. Tudi delne spremembe, ki smo jih uvedli v zadnjih desetletjih, niso bistveno spremenile situacije. Dokler bo imel verouk tako izrazit šolski pečat, ne gre pričakovati izboljšanja.

V zadnjih letih po vsej Evropi vedno več staršev ne želi več pošiljati otrok k verouku. Zanimivo, da ne gre za brezbrižne, temveč resne kristjane, za verne žene in može, ki so zastavili svoje življenje na zakramentu in iz njega živijo. Prav ti starši ugotavljajo, da takšen verouk zlahka zrelativizira vero in pusti otroka pred razdrobljenim obzorjem. Vera se zreducira na nauk, ki ga je potem treba spraviti v življenje. Vendar v katero življenje neki, če pa smo s krstom prejeli novo življenje! In to novo življenje hrepeni po uresničitvi. Verouk naj bi bil torej sestavni del celos...