Na nedeljo Svetega pisma skupaj preberiva Hvalnico ljubezni (1 Kor 13,4–8)

»Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.«
Jezus je to udejanjil in živel v vsej polnosti. On je utelešena Ljubezen. Zato ni niti najmanjše neskladnosti, če tam, kjer piše ljubezen, beremo Jezus. Preberiva naglas isti odlomek na ta način.

In kako je slišati odlomek, če na teh mestih izgovorim lastno ime? Kaj mi srce pove? Kje je moja ljubezen še nepopolna in se mora še izgraditi? Da ne bom kakor tisti, ki »izpovedujejo, da Boga poznajo, toda z dejanji ga zanikajo« (Tit 1,16).

Prosiva drug drugega za molitev na tistih področjih, kjer sva še nepopolna. Bog nas ne obsoja, če smo šibki, ampak nas hoče prenoviti v novega človeka.