Od zagovornice splava do borke za pravice nerojenih otrok

»Moje sanje so, da bi nekega dne v rokah držala otroka, ki je bil z našim trudom rešen umetne prekinitve nosečnosti. To me najbolj motivira,« svojo zavezanost boju za pravice nerojenih otrok utemeljuje Urša Cankar Soares.

Še pred nekaj leti vprašanju ni posvečala posebne pozornosti. »Živela sem posvetno življenje, uporabljala sem kontracepcijo, vzela sem jutranjo tabletko. Nisem vedela, da so to abortivne stvari. Poleg tega me veže izkušnja s prijateljico, ki se mi je kar dvakrat zaupala, da bo naredila splav. Vedela sem, da to ni dobra izbira, bilo mi je hudo zanjo, a nisem imela znanja, da bi ji pomagala. Vem, da mi je Jezus odpustil, a lahko bi rekla kakšno besedo. Na lastne oči sem videla, kaj splav povzroči v zvezi, v družini, da posledice čutijo tudi kasnejši otroci.«


Od pr...