Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kratka apologija umetnosti pred umetnostjo

Brane Senegačnik
Za vas piše:
Brane Senegačnik
Objava: 03. 10. 2020 / 22:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.10.2020 / 09:11

Kratka apologija umetnosti pred umetnostjo

»Ko prebereš kaj takega, spet veš, da je umetnost ena sama!« je vzkliknil prijatelj pred zdaj že davnimi leti.

»Ko prebereš kaj takega, spet veš, da je umetnost ena sama!« je vzkliknil prijatelj pred zdaj že davnimi leti. Kar je tedaj prebral, je bila neka pesem, a ni tako važno, katera: v njem je obudila poplavljajoče občutje, po katerem je prepoznaval umetnost, vso pravo umetnost. Morda je bolj važno, da je po izobrazbi filozof: bi mogoče lahko povedal, kaj je skupnega vsemu tistemu, čemur pravi »prava umetnost«? V čem je njena identiteta? Ah, težko! Ali si ni že sam s svojo navdušeno reakcijo odvzel pravice do govorjenja o umetnosti – ker kaj pa ima t. i. sodobna umetnost, ta zadeva družbeno kritične teorije in akcije, z emocijami in navdušenjem? Kajti če bi hotel to svoje občutenje analizirati, bi moral razpršiti vzdušje očaranosti, zunaj katerega pa sploh ni mogoče »uvideti«, kaj je tisto, kar utripa v jedru vsake prave umentine, kar se v njej razpira. V resnici bi torej moral najprej uvesti radovednega spraševalca v ozračje svoje očaranosti, ga povabiti, naj se vzpne na »čarobno goro«...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh