Zaradi svojih napak je pričakovala grajo, dobila je očetovo pohvalo

Spominjam se pripovedi kolega o dvanajstletni hčerki, ki se že nekaj časa uči igrati klavir in je ob koncu predlanskega šolskega leta nastopila na zaključni šolski predstavi. Zaigrala je eno od skladbic, ki jo je kar precej vadila. Na proslavi pa se je nekajkrat zmotila, tako da je bilo očetu kar mučno poslušati in se je ves čas samo bal, da se bo zaradi napak ustrašila in zbežala z odra. Toda ne, zdržala je do konca.

Ko je prišla z odra, je planila v neustavljiv jok. Kako se je moglo zgoditi, da se je kar nekajkrat zmotila, saj je tako pridno vadila. Jokala je in jokala, kot da se je zgodilo nekaj zelo tragičnega, česar se sploh ne da več popraviti. Oče pa je ravnal zelo modro. Zagotovil ji je, da je nanjo zelo ponosen, ker je kljub napakam vzdržala. On sam morda ne bi zmogel igrati do konca, njej pa je to uspelo. Zato ne more drugače, kot da ji za to vztrajnost čestita.

Deklica se je poč...