Advent je pričakovanje. Kaj pričakujemo? Koga pričakujemo? Bazilij Veliki je učil, da človeška narava sama kliče po Bogu in si želi, da bi bila živeta od Boga. Solovjov pa dodaja, da človek kliče po vsebini, brez katere ne more iz ječe časa, ki vse vodi v umiranje, trohnenje in v pozabo. Čeprav se lahko sliši čudno, Solovjov jasno pove, da je edina vsebina, ki se res poda človeku, samo Bog. Ampak kje je Bog in kdo je Bog? Tu lahko zgrešimo pot in se izgubimo v raznih abstrakcijah o nekakšnem onstranstvu. Kaj hitro pripišemo Bogu največ, kar si naša misel lahko domisli, in to je vedno nekaj, kar je onstran vsega in je najvišje, najslavnejše, najmočnejše. In potem pritisnemo na človeka z nekaj zapovedmi, s katerimi naj bi se približal Bogu, temu tako absolutnemu in popolnemu bitju.

In Božje prebivališče? Absolutno nedostopno. V mnogih starih mezopotamskih ali feničanskih pripovedih o stvarjenju sveta, ki so precej podobne naši Prvi Mojzesovi knjigi, stvarnik zgradi svoj tempe...