Votline se bojimo, ker je temna, vlažna, skrivnostna, tiha, osamljena ...

Votlina ima v Božjem načrtu velik pomen. Mi se je bojimo, ker je temna, vlažna, skrivnostna, tiha, osamljena ... Gospod pa jo izbira za kraj svojega razodetja, za prostor svoje navzočnosti, celo za kraj svojega rojstva!

Človek je namreč potem, ko je v svoje srce spustil glas kače, doživel, kako je v njegovem srcu ugasnila luč Božje navzočnosti in so se vanj naselili tema, strah in osamljenost. Sebe ni več doživljal kot hiše molitve in kraja srečanja, temveč kot prazno luknjo, ogroženo in samotno. Začelo se je skrivanje po najrazličnejših votlinah, začele so se vojne in boji, kajti brat je postal nevaren bratu. Kot zadnje zatočišče je tako grešni človek neizbežno izkusil votlino hladnega groba.

Toda odkar se je človek začel skrivati po votlinah, ga tudi Gospod ni nehal is...