Slovenska književnost: od Deva k Modrinjaku

V drugi polovici 18. stoletja je več vplivnih evropskih intelektualcev naravo začelo doživljati kot pozitivno nasprotje civilizaciji. Slednja je dotlej veljala za instrument, s katerim človek laže preživi v svetu, ki se je praktično na vsakem koraku izkazoval za neobvladljivega in skrivnostnega. Kultura je v očeh mnogih postala sumljiva nosilka predsodkov in zablod. Po stari celini se je razlegel Rousseaujev klic: »Nazaj k naravi!« Filozofom se je zdelo, da so po dolgem tavanju našli kraljevsko pot – oziroma točneje: vrnitev – k človekovi sreči.


»Nazaj k naravi!«

Razsvetljenstvo, ki se je dotlej v svojih najvitalnejših izrastkih doživljalo kot popolna opozicija verskemu dojemanju sveta, je z odkritjem ideala v prastanju nehote postalo nekoliko podobno krščanstvu. Stvarstvo, ki je pred člove...