Kam bosta v tretjem tisočletju glede vloge laikov zavili Cerkev in tradicionalna župnija? Pravo smer je izjemno težko napovedati, kajti (poleg pomoči Svetega Duha in dosedanje tradicije) je zakoličenih le nekaj koordinat, ki jih glede na novozavezne spise dajejo Jezus in njegovi prvi učenci.

Kako je že bilo? Imeli so se radi med seboj. Vsak od njih je skupnosti dal tiste sposobnosti ali – če hočete – karizme, službe, ki jih je sam prejel od Svetega Duha. Vsak glas je bil slišan, spoštovan in upoštevan. Nekako tako, kot bi bil danes enako cenjen glas gospe, ki krasi cerkev, kot glas župnika. Ali enako močno slišan glas animatorja molitvene skupine, ki na seji ŽPS predlaga celonočno bedenje, kot glas študenta, ki se le občasno prikaže v domači cerkvi.

Če bi na župnijah danes živeli kot prvokrščansko Božje ljudstvo (v najbolj izvornem novozaveznem pomenu grške besede laós), bi se kar naenkrat vsi župljani, vključno s svojim pa­stirjem znašli v najožjem duhovnem sorods...