Neskončne kompleksnosti sveta, ki z vsakim dnem dobiva še dodaten razmah, ne moremo zapopasti, pa če bi bili še taki genialci. Po nekaterih virih je bil nemški jezuit Athanasius Kircher (1601–1680) zadnji renesančni človek, ki je vedel vse; se spoznal na matematiko, fiziko, medicino, umetnost, delovanje vulkanov, tehnologijo, orientalske jezike itd. Veliki umi se seveda še rojevajo, a enciklopedične celote ni več mogoče zaobjeti. Velika večina pa nas je tako ali tako opremljena za vsakdanji, neizstopajoč način življenja. Najpametnejši in povprečni – tudi oboji skupaj ne vemo vsega.

Ugotovitev, da smo sposobni le omejenega dojemanja stvarnosti, nas še ne odvezuje odgovornosti, da se odzivamo na stvari, ki se nas tičejo. Če sami nočemo videti problema, nas bodo nanj opozorili drugi. »Intelektualec je nekdo, ki se vmešava v tisto, kar ga ne zadeva,« pravi francoski filozof Jean-Paul Sartre. »Treba je priznati problem, čimprej ko se pojavi,« je še bolj specifičen Jordan B. Pete...