Andrej Capuder, Pisma iz svinjaka (založba Nova obzorja, Ljubljana 2021)

Če smemo koga od slovenskih sodobnikov imenovati intelektualec evropskega formata, je to zagotovo Andrej Capuder, pesnik, romanopisec, esejist, prevajalec, profesor in diplomat, človek, ki je, kot mnogi drugi sodobniki, v dvajsetem stoletju z jasno besedo opozarjal na grozodejstva in nečlovečnosti, ki so jih prakticirali vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacizem in komunizem. Ti intelektualci – pri vseh evropskih narodih so zapisani z zlatimi črkami v zgodovinski spomin, le pri nas se jih skorajda sramujemo –, so nenehno opozarjali na temačnost, zločinskost in pogubnost, ki so jih ti režimi prinašali svojim narodom in tudi človeštvu.

Kritična misel, ki je sposobna razkriti, kaj se skriva za lažnivo pozlato bobnečih fraz, ki kar ne morejo utihniti, saj so jih iz krvavih rok dedov prevzeli miselno pohabljeni vnuki, je tudi rdeča nit Capudrovih zapisov, ki so najprej izhajali kot kolumne v revij...